Moja draga prijateljica, ki ji lučka za prazen rezervoar predstavlja nočno moro, vzdržuje vsaj minimalno kondicijo osebja na bencinskih črpalkah.
Če imaš avto je potrebno tu in tam na bencinsko črpalko. Tudi če imaš 80 let in narediš na leto 1500 km. Predpogoj je seveda, da si še vedno srečni lastnik vozniške(-ga dovoljenja).
Ob zadnjem obisku »tankštele« sem si predstavljala, da sem 30 let starejša in da sem ena izmed 17.500 slovenskih voznikov, ki so pri 80+ še v »voznem stanju«. Težko se dvignem iz avta; odpiram rezervoar; počasi, počasi se prebijem do ročke z gorivom; ozko je; aja, še rokavica, ki je itak ne dobim narazen; zaklop na ročki ne prime; ne vidim na števec; kup dodatnih zapletov…Ko še plačam in sem ponovno v avtu mine vsaj 10 min. Za mano je jezna vrsta aktivnega prebivalstva…
Kaj pa, če starim voznikom niti iz avta ne bi bilo treba? Če bi npr. prijazen sodelavec »energije za življenje«, prišel do vozila, napolnil rezervoar in uredil plačilo? Jamčim, da bo celotna ciljna niša, ki se bo že v petih letih podvojila, »pila« na njihovih bencinskih servisih. Glede na to, kako vljudno in zavzeto znajo ponuditi žvečilne na blagajni, jim servis za stare zagotovo ne bo delal težav.
Moja draga prijateljica, ki ji lučka za prazen rezervoar predstavlja nočno moro, vzdržuje vsaj minimalno kondicijo osebja na bencinskih črpalkah. Tako dolgo stoji poleg avta, da se je nekdo od zaposlenih usmili in ji napolni tank. Draga D., ti si resnično daljnovidna!
Comments