Stara gospa v rdeči jopici in s frizuro »judi dench« je sedela za računalnikom. Predmeti s preteklostjo, ki so jo obdajali, so jo mladili. Morala sem vstopiti v svet za steklom!
Rada se sprehodim skozi stari del mesteca poreko meje. V njem vztraja nekaj preteklega, tradicionalnega, trajnega… Ovije me občutek umirjenosti, varnosti in smisla.
V popoldanskem mraku decembra sem obstala pred oknom starinarnice. Prijazna svetloba, ki jo znajo liti le prozorne žarnice z žarilno nitko, je mehčala prostor in dogajanje v njem. Kot da bi iz enega sveta gledal v drugega. Stara gospa v rdeči jopici in s frizuro »judi dench« je sedela za računalnikom. Predmeti s preteklostjo, ki so jo obdajali, so jo mladili. Morala sem vstopiti v svet za steklom! Gospa mi je naklonila pogled, kaj dosti več zanimanja pa s strani antikvitet, v takšni ali drugačni obliki, nisem bila deležna. Očesno pozornost sem namenjala starim predmetom, mentalno pa gospe. Čakala sem, da me zaplete v pogovor, a se ni zgodilo. Posvečeno je gledala v ekran. In tako sem morala začela pogovor… Pozdrav, oprostite da motim, pa nemško ne znam kaj dosti, in ali je pri vas običajno, da hodijo stari ljudje v službo, prijetno vas je bilo videti iz ulice… Presenečeno in kar malo strogo me je gledala (kasneje sem izvedela, da je bila učiteljica ), saj tak način nagovora verjetno ni sodil v njen osebni nabor pravil lepega vedenja. Izvedela sem, da v trgovini pomaga bratu, da počne to nekaj ur dnevno in da ga s tem razbremeni. Naštela je še 5 lokacij v mestecu, kjer podobno stare osebe s svojim delom pomagajo pri poslovni dejavnosti. Povedala je, da v starosti izobraženi ljudje, brez dela in ustreznega socialnega kroga, postanejo agresivni in zoprni. Da se je treba kljub znanju treh jezikov (tudi v starosti) učiti še četrtega. Da je v velikih mestih možnosti za zaposlitev starih res več, a da se tudi tu na obrobju najde kaj, če se hoče. In na koncu je še dodala, da bo dobro, če delam slovnične vaje iz njihovega jezika…
Zunaj na ulici sem še enkrat pogledala v drugi svet, ji pomahala in s previdno naklonjenostjo dobila vrnjen dvig roke. Pred 10 minutami sem bila bistveno revnejša v vedenju in izkustvu. Hvaležna za tisti »ichi-go ichi-e« pred oknom, sem odšla iskati druga okna in stare za njimi.
Комментарии