JEZIKANJE

Pridevnik star naj bi imel koren v glagolu stati , kar spravlja v korelacijo staro in trdno. To mi je všeč.

»Kdaj sem bila stara, če sem sedaj starejša?«, je bila odlična pripomba bralke, na enega izmed zapisov. In mi ne da miru….

Stopnjevanje pridevnika star je dokaj enostavno – star, starejši, najstarejši. A imenovati nekoga star je precej bolj tvegano kot mu podeliti primernik starejši, čeprav naj bi bil star manj star (mlajši) kot starejši. Nekomu reči star je skoraj žaljivka. Dom starejših se nam zdi bolj vljudno kot dom starih, ali ne? V bistvu bi se moral imenovati po presežniku – Dom najstarejših. Ker zaradi kulta mladosti nihče noče biti star in ker se starosti bojimo, smo vpeljali skovanke in izpeljanke kot so prileten, senior, upokojenec, starostnik, dolgoživ, v tretjem življenjskem obdobju, srebrna in zrela leta… In tako smo se počasi izgubili. Pridevnik star naj bi imel koren v glagolu stati , kar spravlja v korelacijo staro in trdno. To mi je všeč. S spoštovanjem in odnosom uporabljati oblike pridevnika star se mi zdi najboljša in najenostavnejša rešitev.

Če še malo jezikam …Vedno me je motil izraz pokojnina. Nekako mi je bil preblizu besedi pokojnik. Sicer pa, kot pravi dr. Marko Snoj, tudi morski prašiček ni prašiček in ne živi v morju...