Če je življenje centrifuga, kjer se včasih zdi, da nas bo centrifugalna sila pometala iz krožnice, potem so prazniki centripetalna sila, ki nas povlečejo nazaj k središču.
V minevanju še enega paketa prazničnih dni razmišljam o namenu in pomenu praznikov. Domišljam si, da se je letos »vstajenje« zgodilo zgolj iz radovednosti in zaradi presenečenja, da so okna pri meni doma pomita in da je na mizi potica. Že kot otrok sem imela rada praznike. Nekje na poti sem jih zapustila in oni so zapustili mene… z leti pa se ponovno in stopnjevano zbližujemo.
»Svetki« so tisto trdno, zanesljivo in ponavljajoče se dejstvo, ki nas navkljub hitrosti življenja in neprestanim spremembam, drži v smeri in ritmu. Če je življenje centrifuga, kjer se včasih zdi, da nas bo centrifugalna sila pometala iz krožnice, potem so prazniki centripetalna sila, ki nas povlečejo nazaj k središču. Moja oma je rekla, da so prazniki »prazni dela« in namenjeni, da se skrtačiš in očediš, lepo oblečeš, fajn in preveč naješ, se družiš in da tisti dan misliš drugačne misli. Zvečer se zahvališ za pojedeno ter doživeto in se potem naslednji dan vrneš v običajno življenje. Preprosto in jasno.
Če dnevi postanejo enaki dnevom, se rodi otopelost, zaciklamo se v vzorce, ki prerastejo v obsesije, ne znamo več dvigniti glave od dela, postajamo svoj zadostni svet… Obredje prazničnih dni , kot je npr barvanje jajc, ponudi možnost izstopa iz rutine. Morda smo si tudi zato izmislili praznična obdarovanja, da smo se tu in tam prisiljeni ukvarjati z željami drugih.
Upala bi si trditi, da prazniki, predvsem tradicionalni, s staranjem dobivajo na pomenu. S kopičenjem let nam postaja svet preveč vihrav, spremenljiv in deroč. Prazniki pa so stalnica in svetla točka (od tod ime svetek?). Velikokrat so svetilnik sredi brezkrajnega morja, ko se niti dnevi v tednu več ne ločijo drug odo drugega. Povezani so s spomini, rituali, navadami, ki so staremu človeku domače in prijazne. Pomirijo in osmislijo ga. Mogoče je na praznični dan celo deležen obiska svojcev.
Prazniki so se pretolkli skozi tisočletja in vedno je izkazati spoštovanje njihovemu nagonu po preživetju. Staro se je pomešalo s sodobnim, a namen ostaja enak. Zato pecimo potice, umivajmo okna, barvajmo jajca… oz izvajajmo praznične rituale. Skozi njih se ustvarja soutripanje med nami.
Kommentare