Kam z vsemi, ki bi si po 50-tem še drznili menjati službo in iskati nove izzive? Ki bi želeli še vedno delati motivirano in z »guštom«?
Jesenski pikniki očitno prinašajo … »jesenske« teme. Včeraj sem bila vključena v teoretično dilemo, zakaj bi manjše, zasebno, podjetje, ki se ukvarja s storitvami na področju sodobnih tehnologij, zaposlilo osebo +50? Direktor in lastnik, čeprav sam »mlad« okoli 57, ni bil navdušen oz je bil skeptičen. Moji argumenti so bili predvsem, da kot ženska v 50-tih nima več obveznosti z otroki, prve težave menopavze so mimo, (torej sem PMS free), sem zdrava, večina partnerskih težavin divjih prepirov je mimo, sem čustveno stabilna, precej sem že videla in precej doživela, ne skačem na prvo žogo, imam čas in voljo posvečati se službi… Njegovi pomisleki pa so bili, da smo »primadone«, ki pričakujemo klanjanja zaradi preteklih izkušenj, zviška gledamo na mlade sodelavce in se ne znamo vključiti v tim, smo ljubosumne na njihove uspehe (in izgled mlajših sodelavk), počasne, nergaške, nimamo želje, da bi se učile in sledile novim trendom … Njegova konkretna izkušnja, da je to. Pa smo bili spet pri stereotipu o starosti, ki je bil na meji starizma. Poskušala sem prepričevati s primerom, da čeprav sem hitro po 50 rojstnem dnevu prejela oglas za inkontinečne vložke s testerjem (ja, GDPR je bil že v veljavi), to še ne pomeni, da sem inkontinentna. Da ena izkušnja še ni statistična podlaga za teorijo. Predlagala sem ogled filma Pripravnik, ki je res samo film, pa še ameriški povrhu. Nakladala sem o Gaussovi krivulji in ga provocirala, če z mladimi sodelavci nima nobenih težav. Kaj bistveno dlje v naklonjenosti do zaposlovanja 50+ nisva prišla. In postalo mi je jasno, da smo pred velikim družbenim izzivom. In postalo me je tudi malo strah pred obsegom sprememb, ki se bodo dogajale. Kam z vsemi, ki bi si po 50-tem še drznili menjati službo in iskati nove izzive? Ki bi želeli še vedno delati motivirano in z »guštom«? S čim prepričati delodajalca? Z izgledom zagotovo več ne, za predstavitev vsebine pa ne bo priložnosti. Kaj naj torej počnem do svoje 100-tke? Kdaj se torej začne starost? Še kdo dvomi, da se je nujno pogovarjati o tem?
Comments